POROČILO SEKCIJE MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV URGENTNE MEDICINE SLOVENIJE O UDELEŽBI NA PRVI KONFERENCI
Evropskega združenja critical care – EFCCNA, ogled bolnišnice in Pariza od 26.5.2002 – 27.5.2002
Pričakovanje Pariza, ogledi, sestanki, Konferenca, to so bile ključne misli, ki so nas spremljale, ko smo se skupina udeležencev zbrala v avtobusu na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Zadnji trentuke pred odhodom nas je razveselila s svojim prihodom tudi ga.Petra Kersnič, generalna sekretarka Zbornice-Zveze zdravstvene nege Slovenije, ki nas je pozdravila ter nam zaželela srečno pot.
Voznik udobnega avtobusa, ki nas bo popeljal na to dolgo pot, se je kar malce prestrašil, ko je zagledal vso osebno prtljago udeležencev, nato pa še ves ostali sponzorski tovor v obliki osvežilne pijače, popotnih torbic, katere so nam prišle zelo prav v Parizu, za kar pa so tudi tokrat poskrbele Slavica, Maruša, Erna, Draga, Damjana, Nevenka…
Med potjo nas je spremljalo tako sonce, a žal tudi dežja ni zmanjkalo, toda udobna vožnja nam vseeno ni vzela nočnega spanca. Zjutraj v četrtek smo v predmestju Strasbourga že okusili francoske rogljičke in spili prvo kavo, toda pehtranova potica , ki jo je spekla naša Damjana je bila slasten zajtrk in bilo jo je za vse.. Potem smo nadaljevali vožnjo mimo Strasbourga do Reimsa, kjer smo si ogledali gotsko katedralo in šampanjsko klet, kjer smo lahko tudi degustirali odlične vrste šampanjca, nekateri pa smo to tudi izkoristili za nabavo teh vrhunskih znamk šampanjca.
Pozno popoldne smo le prispeli v Pariz in smo bili že kar prijetno utrujeni, a nas je že sam pogled na to čudovito mesto premamil, zato smo se po namestitvi v hotelu osvežili in se željni srečanja s pariškim življenjem podali lahkih nog naokrog. Bližina hotela mestnemu jedru nas je hitro pripeljala do reke Seine, od koder se nam je odprl prekrasen pogled na Ile de la Cite,
katedralo Notre Dame, mimo univerze Sorbona, po Latinski četrti sprehod in okrepitev v latinski četrti nato pa vrnitev v hotel. Nekateri so si pot nazaj omislili s taksijem, drugi peš, avanturisti z metrojem. Že prvi večer v najbolj romantičnem evropskem mestu je nakazoval, da bodo naslednji dnevi polni novih doživetij in lepih trenutkov.
Naslednji dan dopoldne smo si ogledali bolnišnico Le Kremlin Bicetre Cedex, intenzivno enoto in Urgentni blok z reanimacijo.Sprejel nas je pomočnik direktorja bolnišnice, poseben vtis na nas pa je naredila urejenost in prijaznost osebja na recepciji ob samem vhodu v bolnišnico. Organizacija dela in kadrovska zasedba je podobna kot v naših bolnišnicah, imajo pa sodobno izpopolnjeno dokumentiranje zdravstvene nege preko računalnikov – očitno se bolj zavedajo izreka »In God we trust, all others must bring data«.
Intenzivni oddelek imajo zelo sodobno opremljen, urgentni blok pa je le računalniško zelo dobro opremljen in povezan.
Popoldne smo se popeljali z ladjo in občudovali znamenitosti Pariza ob bregovih reke Seine. Da je Pariz resnično svetovna metropola, se zaveš , ko se povzpeš na 300m visok Eiffelov stolp. Od tu je pogled v neskončnost enkraten, veličasten, nepozaben, skratka kliče po tem, da se vrneš.
Niti v Parizu se čas ne ustavi, zato smo si ogledali le Versailles, grad francoskih kraljev s čudovitimi, neskončnimi parki, Operno hišo, muzej parfemov, si zvečer ogledali Variete na Montmartru in se popeljali po magično osvetljenih Champs-Elysees.
Redni letni sestanek EFCCNA je potekal v petek in soboto, kjer je delo potekalo od 9-18 ure.
Naša predstavnica Slavica Klančar je bila znova izbrana v Evropsko edukacijsko komisijo za critical care za nasledne tri leta.
Naslednja dva dni (nedelja in ponedeljek) sta bila posvečena konferenci EFCCNA. Potekala je v hotelu New York v Disneylandu, kater se je udeležilo okrog 235 delegatov iz Evrope, Amerike Avstralije in Hong Konga. Slogan same konference je bil:«skupno delo- večji uspeh«.
Cilji: večji napredek v razvoju critical care, razširitev raziskovalnega dela na področju kakovosti, bolj enotno izobraževanje in usposabljanje v Evropi, kompetence in odgovornosti ter še bolj poglobljeno sodelovanje medicinskih sester v Evropi in v svetu.
Teme so bile iz področja izobraževanja, managementa, raziskav in klinične prakse. Potekale so tudi učne delavnice.
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgentni medicini Slovenije je imela dva prispevka in sicer predavanje:« Urgentna zdravstvena nega v Sloveniji« (avtorji:S. Klančar, M. Plančak, M.Brvar,) in predstavitev naše sekcije na posterju. Tako smo predstavili urgentno zdravstveno nego v Sloveniji in funkcionalno izobraževanje. Govorili smo tudi o izobraževanju medicinskih sester pri nas in se primerjali z drugimi evropskimi državami.Res, da ne dosežemo 4600 ur in najmanj 50% kliničnih vaj, vendar smo poudarili 9-mesečno pripravništvo, ki poteka pri nas pred strokovnim izpitom. V Sloveniji je tudi bazično izobraževanje 12 let, nekater države ga imajo v trajanju 10, 11 ali celo 9 let.
S posterjem (avtorji: M. Plančak, S. Klančar, M. Brvar, M. Homar) smo prikazali našo sekcijo- ustanovitev, delovanje doma, vključitev v evropsko in svetovno združenje, vizijo…
Oba prispevka sta bila odlično ocenjena!
Gospa Maruša Brvar in Slavica Klančar ob posterju sekcije MS in ZT v urgenci
Po uspešno končani konfereci smo bili seveda polni vtisov, novih spoznanj, stikov in vezi, a vseeno smo se odpravili še na zadnja potepanja za tri ure po samem Disneylandu.
Ob poslavljanju smo bili vsi udeleženci tega kongresa zelo zadovoljni, veliko smo izvedeli novega, seveda pa nam vse to daje novega zaleta in moči, da bomo lahko v domačem službenem okolju vse to znanje prenesli na ostale, še izboljšali samo organizacijo dela, da bomo tako še bolši.
Veseli in zadovoljni smo, da smo s predavanjem in posterjem dobro predstavili našo sekcijo, Zbornico-Zvezo zdravstvene nege Slovenije in gotovo tudi s tem delali na promociji Slovenije.
Zahvaliti se moramo vsekakor naši predsednici, gospe Slavici Klančar, ki je s svojim entuzijazmom uspešno organizirala tudo to potovanje v Pariz.
Za podporo in prispevek k realizaciji se zahvaljujemo tudi Zbornici-Zvezi zdravstvene nege Slovenije, kakor tudi številnim sponzorjem, donatorjem in vsem tistim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala!